Pred šestimi meseci sem si pri rekreativnem igranju nogometa poškodoval Ahilovo tetivo. Po pregledu v urgentni ambulanti se je zdravnik odločil za zdravljenje z mavcem. Po sedmih tednih so mi mavec odstranili. Začel sem s postopnim obremenjevanjem noge in razgibavanjem. Terapijo sem nadaljeval v zdravilišču. Že proti koncu zdravljenja v zdravilišču sem čutil, da je Ahilova kita vedno bolj boleča in otekla. Potem so se težave samo še stopnjevale.
48-letni gospod je prišel na fizioterapijo šest mesecev po poškodbi Ahilove tetive in dobre štiri mesece po odstranitvi mavca. Hodil je brez bergel, vendar je že pri navadni hoji ves čas čutil bolečine. Zjutraj je čutil, da je noga trda. Obseg mišic meč na prizadeti strani je bil kar 4 cm manjši od obsega na zdravi nogi, kar je bila posledica hude atrofije mišic zaradi dolgotrajne neuporabe. V predelu poškodbe je bila vidna oteklina in velika zadebelitev kite. Izvid magnetne resonance je pokazal, da gre za težko, delno strganje Ahilove tetive približno 8 cm nad narastiščem na petnico. Prečni premer zadebelitve kite je bil 3 centimetre. Poleg tega so bili na MRI vidni znaki tendinitisa in paratendinitisa, kar pomeni, da je šlo za vnetni proces Ahilove tetive in mehkih tkiv v okolici. Zdravnik je predlagal, da naj nadaljuje z vajami za krepitev mišic in se izogiba dvigovanju težjih bremen.
Fizioterapevtska obravnava je bila na začetku usmerjena v zmanjšanje vnetja in izboljšanje pogojev celjenja. Blage miofascialne tehnike smo kombinirali z MLS laserjem, InterX terapijo in kineziotaping trakovi. Gospod je prenehal z vajami za moč in pretiranim obremenjevanjem. Že v dveh tednih mirovanja in ustrezne terapije smo dosegli bistveno zmanjšanje bolečine. Izboljšala se je tudi barva kože. Dober rezultat v prvih terapijah je bil znak, da se je proces celjenja izboljšal. V času, ki je potreben za celjenje kite smo nadaljevali s terapijo in postopoma stopnjevali obremenitev. Veseli smo, da je gospod vztrajal s terapijo nekoliko dlje, saj je čutil da se njegovo stanje iz tedna v teden izboljšuje. Končni rezultat terapije je bil zelo dober. Gospod je brez težav hodil, vozil kolo, igral namizni tenis. Zadebelitev tetive je bila vidno manjša, prav tako se je izboljšala tudi barva kože.
Že pri pregledu so mi razložili, da se bo po približno šestih terapijah videlo, če bo odziv na terapijo dober. Vztrajal sem tako dolgo, dokler sem videl, da terapijo še potrebujem. Danes mislim, da sem se s tem izognil operaciji.
— Igor
