K pisanju me je spodbudil dogodek, ki se je zgodil pred kratkim v naši fizioterapiji. Gospa srednjih let, ki je hodila na terapijo zaradi bolečine v križu, je na tretjo terapijo prišla z dvema velikima modricama v predelu obeh zadnjičnih mišic. Bila sem osupla. V svoji dolgoletni praksi sem spoznala veliko terapevtskih in masažnih tehnik in jih uporabljala tako na mladih in starih, celo dojenčkih, športnikih, onkoloških bolnikih, pa vendar še nikoli nisem imela primera, da bi kdorkoli zaradi terapije utrpel takšne modrice. Gospa je videla, da sem šokirana. Povedala je, da je bila pred nekaj dnevi na terapevtski masaži, za katero je dobila darilni bon. Bila je prepričana, da bo to izboljšalo in pospešilo učinek terapije. Za hip sem si oddahnila.
Modrica ali hematom je podkožna krvavitev, ki nastane zaradi poškodbe manjših krvnih žil. Najpogosteje nastanejo zaradi udarca. Vsi vemo, kaj je udarec. Velika sila v kratkem času, na majhni površini. Modrica je poškodba tkiva. Težko si predstavljam, kako nastane modrica med masažo ali terapijo, kjer predvidevam ne pride do hitrih, udarcem podobnih terapevtskih potez. Če zdravilni potezi odvzamemo hitrost, moramo za nastanek modrice zelo povečati pritisk, ga po možnosti usmeriti na čim manjšo površino in verjetno podaljšati čas pritiska. Nekoliko lažje modrica nastane takrat, kadar je pod obravnavanim tkivom nekaj trdega, npr. kost.
Nastanek modrice je boleč postopek celo na zdravem tkivu. Predstavljajte si, da vam s konico komolca pritisnem na sicer zdravo stegensko mišico pod katero je trda kost in potem uporabim tak pritisk, da vam na tem mestu nastane velika modrica. Ne razumem, kdo takšno bolečino zdrži in zakaj. Sigurna sem, da ta oseba stiska pesti, zobe, kroži z očmi ali glasno godrnja, zato bi vsak terapevt lahko opazil znake, da je morda vseeno šel predaleč. Še težje si predstavljam, da modrica nastane na predelu, ki ni zdrav. Občutljivost poškodovanih mišic in drugih mehkih tkiv je namreč tako povečana, da največkrat ne prenesejo tako velikega pritiska kot normalno zdravo tkivo. Zato je za nastanek modrice na bolečih predelih še manj možnosti.
Dobra terapija ali masaža je neboleča. Prijetna in sproščujoča. V predelu, kjer so mišice, kite ali fascije kakorkoli prizadete, se terapevt lahko približa bolečini, vendar ne z neznosnim pritiskom. Z občutkom in spoštovanjem poišče tisto točko, kjer je bolečina na meji med prijetnim in bolečim. Do globljih plasti se pride z dobro tehniko in ne z velikim pritiskom.
Prepričana sem, da se večina terapevtov strinja, da terapija ali masaža nikoli ne sme biti travmatični dogodek. Dobra terapija ne ustvarja bolečin temveč jih odpravlja.
